TRETJEŠOLCI NA OBISKU V ŠOLSKI KNJIŽNICI

STOPINJICE SKOZI SLOVENSKO KULTURNO DEDIŠČINO – SPOZNAVAMO ŽIVLJENJE V PRETEKLOSTI

STARI PREDMETI/OBLAČILA IN NOŠE/ŠOLA NEKOČ/LJUDSKE PESMI, UGANKE IN PLESI

V marcu smo se s tretješolci odpravili na potovanje v preteklost in ubirali stopinjice skozi kulturno dediščino našega kraja in prelepe Slovenije.

Najprej so učenci sproščeno prisluhnili ljudski pravljici o navihanem, a izredno dobrosrčnem dečku Kurentu, ki je razdal vse svoje imetje ubogim ter se v srca ljudi zapisal kot neutrudni preganjalec zime. Učenci so ob interpretativnem branju narisali junaka po svoji podobi, v nadaljevanju pa smo ob ilustracijah v slikanici obnovili dogajanje v zgodbi ter opisali in označili Kurenta. Izrazili so svoje doživljanje pravljice. Učenci so zelo dobro razumeli pojem ljudsko ter ga razložili s svojimi besedami. Povsem domač jim je tudi pojem kulturna dediščina in zelo dobro poznajo primere le-te v domačem kraju.

Učence je izjemno navdušil potep po učnih postajah, na katerih so se seznanili s starimi predmeti, spoznali njihova imena, ugotavljali namen uporabe predmetov, materiale, iz katerih so bili narejeni, razliko med predmeti nekoč in danes …

Natančno so spoznali oblačila – noše, ki so jih nosili nekoč, materiale, iz katerih so bile narejene, skrinje, v katerih so jih shranjevali, oblačila pa so si lahko tudi nadeli in se v njih

fotografirali v fotografskem kotičku.

Spoznali so podobo naše šole v preteklosti, predvsem v čem se je razlikovala od današnje. Izkazali so svoje bogato poznavanje pouka nekoč, v preteklost pa so se preselili tako, da so odigrali igro o šoli, v kateri so uporabili stare šolske predmete. Celo na koruzi so klečali!

Na zadnji postaji so raziskovali slovenske ljudske pesmi, plese, uganke in igre. Radostno so peli in veselo plesali.

Učenci so v šolski knjižnici preživeli štiri šolske ure, svoje znanje o obravnavani temi so ponovili, ga nadgradili, bili so ustvarjalni in zelo so se zabavali! Takšno obliko dela zagotovo še ponovimo.

Pripravila: Barbara Rocek Bregar, prof.

Morda vam bo všeč tudi...